Že sama omenitev reke Lahinje da veliko vedeti slovenskih ščukarjem kot tudi ljubiteljem ribolova s plovcem. Vsak, ki je že kdaj sedel ob njenih bregovih se mora strinjati, da se mu je takoj porodila zamisel o velikih ščukah, krapih in somih, ki prebivajo v njenih temnih, globokih in z vejami prepredenimi tolmunih.

Še nekaj informacij s pomočjo strica googla...

»Lahinja je 33,4 km dolga reka v Beli krajini. Povirje sestavlja več kraških izvirov na koncu neizrazite zatrepne doline med vasmi Knežina, Belčji Vrh in Mali Nerajec. Zaradi majhnega padca ima reka v zgornjem toku precej vijugast tok. Vse pomembnejše pritoke dobiva z leve strani in vsi se začenjajo s kraškimi izviri. V ozki plitvi strugi teče Lahinja proti severu, pri Dragatušu se vanjo izliva večji pritok Podturnščica, v Črnomlju pa Dobličica. Od izliva Podturnščice teče Lahinja po ozki in do 20 m globoki strugi, s številnimi okljuki. Eden najlepših okljukov leži grad Gradac. Med Črnomljem in Gradacem nima površinskih pritokov, pod Gradcem se vanjo izliva vodnata in hitreje tekoča Krupa. Po sotočju s Krupo zavije Lahinja proti vzhodu in se pri Primostku izliva v Kolpo.«

Toliko na splošno o belokranjski lepotici. Sedaj pa se bomo v nadaljevanju posvetili čemu drugemu kot krapariji v njenih tolmunih.

Kot že omenjeno sledi moj izdaten opis lova, vseh doživetij in razmišljanja v zvezi z reko Lahinjo. Brezpredmetno je razglabljati, da se rečni krapolov (če se opredelimo izključno na krapolov) močno razlikuje od jezerskega. Ob tem naj povem, da mi ni žal neštetih ur, ki sem jih s kolegom preživel ob reki brez ribolovnega pribora, opazujoč dogajanje. Ravno to je eden ključnih faktorjev uspeha kraparije v rečnih strugah. Lociranje ribe in s tem tudi primerna izbira lovnega mesta. Vse to se sliši zelo enostavno, a naj dodam, da se tukaj kaj hitro najde odgovor o "teritorialcih", ki podijo neznane ribiče iz svojih mest.

Poleg vsega zgoraj napisanega pa je pomemben dejavnik tudi vodostaj, luna in seveda pravilna taktika dolgotrajnega hranjenja s kvalitetno hrano. V rekah ne pridejo do izraza bojle za hiter fishing, ki so nadipane do amena, saj riba začne intenzivno pobirati šele po dveh do treh dneh. Vse to pišem iz lastnih izkušenj, ki sem si jih pridobil v začetku svoje kraparske "kariere".
Ko pa se nam vsi dejavniki pokrijejo v našo korist smo opravili polovico dela, če sploh, se piskač oglasi v vedno neprekinjen piiiiiiiiiiiiiii in rod pod pleše po obali.... Največkrat, če smo dovolj hitri oz. sedimo z roko na palicah, sledi zateg v polno in neverjetna moč rečnih divjakov se kaj kmalu pokaže. Tisti, ki se v naši ribiški družini spravijo na krapa in v veliki večini šparajo na laksih sledi trganje.

SVA pa DVA ribiča v domači RD, ki se v veliki večini posvečava samo krapariji in sva ob enem tarča največjega zavidanja. Še sedaj ne vem kaj me je pred 3 leti pripeljalo do kraparije in takoj sem uvidel, da je ta način ribolova kot nalašč zame. Lani sem se šele bolj začel posvečati ravno Lahinji kajti moji začetki so zapisani na njeni "sestri", reki Dobličici. S kolegom sva si po dolgem razmišljanju in "sondiranju" terena naredila lovno mesto, ki nama nudi vsega po malo. Našla sva vejevje na nasprotni strani, rahel previs in odličen okljuk, ki nama nudi neprestano vrtinčenje vode. Že lani sva se so odločila za prvo kampanijo in že prvi dan ujela 7kg vloženega golača. Prav čudno je bilo videti golača v reki, ki naj bi slovela po neumornih borcih.

Sledila je oktobrska mini vikend kampanija, ki mi je po tridnevnem hranjenju namenila 8 kil neverjetne zlate barve v obliki krapa. Veselje je bilo neizmerno.

Preberi ... Reportaža