Prispeval Jolly
Še malo in izteklo se bo leto 2009. Mraz je že pritisnil, neizbežno je nastopil čas, ko bom postavil palice v kot in si rekel "zbogom sezona 2009". Lahko bi rekel, da je bilo to leto poučno, tu in tam težko, mogoče prekratko? Pa vendar tudi uspešno. Moji cilji so bili dokaj preprosti, naučiti se čim več novega, loviti na kakšni, meni nepoznani novi vodi in le to osvojiti. Želel sem si kar največ eksperimentirati in si na koncu reči - uspešno je bilo.
Mi je kaj od tega uspelo? No pa poglejmo...
Začetek leta, februar, temperature so se še vedno redno spusčale pod ničlo, a mene so ze močno "srbeli prsti". Kriza, oziroma pomankanje ribolova, je bila že več kot očitna. Vleklo me je, potrebno je bilo poskusiti. Treba bo za vodo, sem si rekel, ampak kam? Naletel sem na prvo oviro, večina vod je bila še pod ledom, vsaj tiste, ki so primerne za kratke, enodnevne ribolove. Skoraj vsak dan sem preverjal stanje na "lokalnih" ribnikih in končno se mi v drugi polovici februarja pojavi nasmeh na obrazu. Plastenka je le še do polovice zamrznjena! Odločitev je padla, tu bom štartal sezono 2009. Odločil sem se za prvi ribolov, čeprav je bila voda še delno zaledenela. Z nekaj sreče sem ujel prve tri krape in moja duša je bila vsaj za kratek čas pomirjena.
Prišel je April in bil je že skrajni čas, da se podam na kaksno večjo vodo in tam preživim nekaj dni, v šotoru, v naravi. Rekel sem si, zakaj pa nebi izpolnil ene od novoletnih obljub? Obiskati sem si želel novo vodo, kjer do sedaj še nisem lovil. In pot me je zanesla v sosednjo Hrvaško, na jezero Zajarki. Imel sem tudi družbo, le koga drugega bi vzel zraven, če ne moje boljše polovice? Urša je, lahko bi se tako izrazil, obvezni spremljevalec na mojih več dnevnih ribolovnih avanturah. Obema skupaj pa so družbo delali še kolegi.
Prihod na vodo, jah kaj naj rečem, bili smo kot zmedene "kure". Nekaj povsem novega, spraševali smo drug drugega, kam naj se damo, kako naj lovimo in še polno je bilo neznank, ki vselej spadajo zraven. Na koncu se je vsak namestil na svoje mesto, le midva z Uršo sva ostala na skupni poziciji. Sledili so trije dnevi vetra in dežja, razmere ne najlažje in najboljše za sproščujoč ribolov, vendar sem kljub vsemu na koncu potegnil črto in si rekel: "Lahko bi bilo bolje, a za prvič niti ne slabo". Moji dragi Urši je uspelo popraviti njen osebni rekord, ujela je krapa s težo 18.5kg. Zavidanja vredna teža, prelepi krap zrcalar sliši na ime Gustav.
Prišel je maj, pomlad je bila na višku. Žal nisem našel dovolj časa za ribolov, vseeno pa sem preživel dan na Bledu. Žal neuspešno, ni mi bilo usojeno ujeti krapa, vrnil sem se sklonjene glave. Kljub vsemu se nisem predal, še naprej sem bil kreativen in doma sem v prostem času ustvarjal, razmišljal o novih podvigih, novih taktikah in si s tem krajšali čas ...
...in tako je bil hitro tu junij. Prišel je čas, za ponovni "napad" na Zajarke, oziroma bolje rečeno, prišel je čas za popravni izpit. Dobil sem željen "plac", bil sem prepričan, da imam zelo kvalitetne boilije, ostalo mi je le še to, da zastavim dobro in pravilno taktiko. Tudi tokrat nisem il sam, imel sem spremljevalce, moje prijatelje. Tokrat smo se natrpali kar na eno mesto, vendar smo kljub temu lovili vsak na svojem krmišču.
Zaenkrat bom končal. Oglejte si nekaj fotografij te prelepe kampanije, kasneje bom pripravil še ostanek zgodbe.
Galerija slik ...
Sebastjan Saunig - Jolly
Preberi ... Sezona 2009 2. del
je potrebna prijava.
Vstopi Registriraj
Geslo? | Uporabnik?





