Svetovno prvenstvo 2010

World Carp Championship 2010, Linear Fisheries, Witney, Oxford

Nadelja 3.10.2010

Težko pričakovani dan odhoda je končno prišel in v slabi uri je bil avtodom naložen do zadnjega kotička. Del reprezentance je odšel na pot iz Celja, del pa iz Kranja, saj smo iz različnih koncev Slovenije. Sandi Sever, Matej Britovšek, Beno Babič, Ivo Ivanec in jaz smo potovali v enem, Milan Rodošek, Slavko in Krištof Cuderman ter Boštjan Berčon pa v drugem avtodomu. "Smo vsi, gremo?" sem kot prvi voznik vprašal sopotnike. "Vsi smo, gremo po zmago!" je odgovoril Matej, takoj po prvih metrih pa še:"Kje pa je Beno? Šel je na wc in se še ni vrnil." Ne se hecat fantje, pozabili smo ga! Obrnil sem na prvem varnem mestu in vrnili smo se nazaj. Solze so nam lile po licih, smejali smo se, kot že dolgo ne.

S fanti iz drugega vozila smo se našli pred Karavankami in začelo se je dolgo, naporno potovanje. Večkrat smo se zaustavili in nikoli ni manjkalo sproščenega pogovora in smeha, težko bi napisal vse, kar smo doživeli med potjo.

Ponedeljek 4.10.2010

Malo pred osmo uro zjutraj smo prispeli do pristanišča, kjer smo se po vseh carinskih formalnostih vkrcali na trajekt. Plovba do Anglije je trajala skoraj uro in pol, pred nami pa je bilo še dosti kilometrov po angleških avtocestah. Kot veste, se v Angliji vozi po levi strani. Čuden občutek, vse je drugače. Pozno popoldan smo premagali tudi to pot in s pomočjo navigacije smo zlahka našli avtokamp, kjer je bila naša "baza" vse do odhoda domov. Parkirali smo vozila, pripravili vse potrebno za bivanje in takoj smo se odpravili do jezer, kjer je potekalo tekmovanje. Linear Fishing ima v svojem kompleksu več manjših jezer, ki so namenjena različnim vrstam ribolova in rekreacije, povsem drugače, kot je to v navadi pri nas. Nihče ne moti nikogar. Kraparji imajo več različnih jezer, prav tako muharji in plovčkarji, tisti, ki lovijo roparice spet, fantastično.

Pri lokalnih kraparjih smo poskusili dobiti kakšne uporabne informacije o vabah, globini jezer, populaciji krapov in ostalem, vendar so bile informacije bolj skope, pravzaprav nasprotujoče. Počakati je bilo potrebno na začetek tekmovanja in se zanašati na svoje izkušnje. Vrnili smo se v kamp, kjer nas je že čakala bogata večerja. Sandi in Milan sta skrbela za prehrano in povem vam, da je bilo boljše kot v hotelu. Vse dni smo bili postreženi boljše, kot si lahko kdo sploh zamišlja. Tudi palačinke so bile na jedilniku v času tekmovanja, zaslužita si vso pohvalo za njun trud!

Torek 5.10.2010

Obilen zajtrk, kava in čaj so nam bili v pomoč pri premagovanju utrujenosti zaradi dolge poti. Približno 1900 km smo prevozili, to ni mačji kašelj. Dopoldan smo odšli v športni center, kjer smo opravili vse formalnosti s prijavo reprezentance. Sledil je kratek ogled kraja Withney, kjer smo bili deležni velike pozornosti krajanov. Ni manjkalo prijaznih pogledov proti naši skupinici, saj smo na svojih oblačilih nosili ime naše države. Veliko domačinov nas je tudi vprašalo, kako je pri nas doma, zakaj smo prišli v Anglijo in povem vam, da je bilo med njimi tudi veliko kraparjev. Povsem drugače, kot pri nas, ljudje so prijazni in zgovorni. Zelo lep je občutek, ko vidiš, da si dobrodošel.

Vrnili smo se v kamp in takoj smo odšli na še en ogled jezer. Med tem časom, je kosilo pripravil Slavko, ki je pravi mojster kuhinje, Krištof in Sandi pa sta poskrbela za prvo javljanje v domovino. Pošteno sta se namučila s pošiljanjem slik in besedila, saj je bila internetna povezava zelo počasna.

Sandi nas je presenetil z vprašanjem: "Ste za to, da si ogledamo živalski vrt?" Vsi v en glas smo pritrdili, zanimivo bo. Z dvema taksijema, ki sta bila najeta za našo reprezentanco, smo se odpeljali do živalskega vrta v bližini in sledil je sproščujoč sprehod in ogled zanimivih živali.

Sreda 6.10.2010

Ne bom omenjal obilnega zajtrka, saj boste mislili, da smo samo jedli in pili. Dopoldan sta odšla Sandi in Milan v Withney, kjer je bilo žrebanje sektorjev. Žreb nam je naklonil sektorje, kot smo si jih želeli. Boštjan in jaz sektor A, Slavko in Matej sektor B, Krištof in Beno sektor C. Sektor C je bil v vseh pogledih najtežji zaradi razvejanosti jezera, zaradi izredno veliko goste trave in ostalih vodnih ovir. Zaupali smo izkušenosti obeh tekmovalcev, predvsem pa njuni umirjenosti in močnim živcem. Treba se bo potruditi za vsaj enega krapa in to maksimalno.

Ko smo vedeli v katerih sektorjih bomo lovili, smo začeli pripravljati opremo in izbrali smo tudi ustrezne vabe. Količina hrane je bila omejena na 200 kg po ekipi, kar je dovolj, da tekmovalci na tekmovalni prostor prinesejo dovolj veliko količino različnih vab. Za nas je bilo to še posebej pomembno, saj nismo imeli pojma, kateri bojliji, peleti in ostalo bo odgovarjalo previdnim angleškim krapom.

Zvečer je bila še slavnostna otvoritev v manjši telovadnici, ki pa je bila bolj na ravni kakšnega vaškega tekmovanja. Nikjer ni bilo videti, da bo v naslednjih dneh potekalo svetovno prvenstvo. Postregli so nam s kozarcem navadne vode in cenikom pijač. Slavnostna večerja za udeležence je bila zajemalka postanega riža in Chili con carne iz konzerve na papirnatem krožniku. Mislite si vsak svoje.