CC Lapovac

Carp Cup Lapovac 2011

Carp Cup Lapovac 2011 – Odpeljali smo se v mesto do ribiškega doma, kjer je bilo že zelo živahno. Prispela je že večina ekip, prijazni domačini so pripravili odličen zajtrk, manjkalo ni kave in osvežilnih pijač. Do 10.00 ure so prispeli vsi tekmovalci in pričeli smo z žrebom. Za našo ekipo sem žrebal jaz, tako sta hotela moja sotekmovalca. Izvlekel sem številko 21, kar je pomenilo, da bomo lovili na obali, kjer ni niti malo sence. Bo že nekako, sta me tolažila Marjan in Sidonija, zdržali bomo. Odločeni, da bomo dali vse od sebe, smo se odpeljali na tekmovalno mesto. Sonce je pripekalo brez milosti, zato se nismo trudili s postavljanjem šotorov. Do večera smo imeli dovolj časa, zato smo poskrbeli le za palice in vabe, ter za košček sence pri kombiju.

Čakanje na žreb   Sidonija je bila v komisiji

Dve uri pred začetkom tekmovanja smo lahko pričeli s preiskovanjem dna v lovnem koridorju. Na dnu jezera je veliko potopljenega drevja, zato sva najprej prevlekla dno le s svincem. Nobenega trganja, nikjer se ni zatikalo, kot da bi ne bilo nobene ovire. To ne bo dobro, kjer ni vej in panjev, tam ni rib. Navezal sem marker plovec, ker sem hotel preveriti globino vode. Kar nekajkrat sem prevlekel po dolgem in počez dobršen del našega prostora in nikjer nisem našel nič zanimivega, nobenega previsa, nobenega platoja, nič. Dno je bilo brez posebnosti, bana bi rekli temu v kraparskem jeziku. Ker je bila voda zelo čista, smo ponekod blizu obale videli male veje in štore, torej le ni vse čisto. Na našo srečo, je ravno takrat prišel do nas glavni sodnik, ki je domačin in pozna Lapovac kot lasten žep. V prijetnem pogovoru nam je povedal veliko o nastanku jezera, pripovedoval nam je, da so kot otroci v potoku iskali polže, potok je bil kakšnih sto dvajset metrov od našega mesta, naprej je bil gozd, ki so ga kasneje zalili … to je bilo vse, kar smo želeli vedeti. Informacije domačina so nam pomenile veliko, še nekajkrat sem vrgel marker na približno takšno razdaljo vendar nisem našel popolnoma nič. Nobene ovire, ničesar. Tekmovanje se je začelo, dva sistema sta romala na oddaljeno krmišče, dva pa na bližnje, ki je bilo oddaljeno le kakšnih trideset metrov od obale.

Tekmovalno mesto CT Rola Šport   Lintvar

Huda pripeka nas je prisilila, da smo bili skoraj ves čas pri kombiju, kjer smo imeli vsaj malo sence. Ko sem metal rakete na oddaljeno krmišče, me je zalil znoj in po nekaj metih sem se hladil s hladno vodo. Bilo je skoraj nevzdržno, hranjenje je bilo nemogoče. Okrog 18.00 ure je le padlo nekaj sence na naš prostor, sonce pa je sijalo naravnost v oči. Kljub sončnim očalom nismo videli nasprotne obale. Tako je bilo vse do 20.00 ure, ko se je sonce končno skrilo za hrib. Ker je bilo “težko” hranjenje dovoljeno le do sedme ure zvečer, nam ni preostalo drugega, kot hranjenje s kobrami. Ekipe na senčni strani jezera so bile v veliki prednosti. To smo lahko videli pri pregledu prvih rezultatov, skoraj vse ekipe na naši strani obale so bile brez ulova.

Kar bomo lahko naredili, bomo naredili ponoči in zjutraj, smo vedeli vsi. Rešijo nas le velike ribe, Marjan je bil določen za to nalogo. Kljub temu, da smo čez dan hranili zelo malo, smo iskali vabo, ki jo bodo krapi sprejeli. Preizkušali smo z različnimi bojliji, zahvaljujoč Marjanovi zalogi, nam jih ni manjkalo. Marjan je začel s školjko DD Bait. Dva bojlija 16 mm na las, brez vsakih dodatkov. Za večjo atraktivnost smo dali zdrobljene bojlije v PVA mrežico, to je bilo vse. Obe palici je Marjan pustil pri miru, do prijema. Prvi prijem smo dočakali okrog pol noči. Močan krap, je bil po nekaj minutah drila v podmetalki. Mogočna repna plavut vitkega luskinarja je dala slutiti, kako močne ribe se skrivajo v tem jezeru. Vsi trije smo si želeli, da bi prijel še kakšen krap, zato sem s kobro zmetal na oddaljeno krmišče še kakšen kilogram bojlijev. Žal je bil to edini prijem to noč. Sam sem lovil na bojlije iz moke rakov, Crustacean, ki sem jih prelil s tekočim dipom. Različne kombinacije sem preizkušal, en bojli na las, cel bojli in polovico, snežak s celim pop upom, polovička pop upa in polovička bojlija … stringer z nekaj polovičkami bojlijev, PVA mrežica napolnjena z miksom in s koščki bojlijev, prelita z dipom, raznimi atraktorji … nič se ni zgodilo to noč.

DD Bait   Prologic

Krap luskinar je tehtal 8,9 kg, vpisali smo se. Ob odličnem zajtrku, ki ga je pripravila Sidonija, smo kovali nove plane. Ni nam preostalo drugega, kot da obilno nahranimo zjutraj, saj je bilo hranjenje preko dneva, zaradi peklenske pripeke, skoraj nemogoče. Že prvi dan me je sonce močno opeklo po ramenih in le s težavo sem metal raketo na razdaljo sto dvajset metrov. Marjan je izdatno nahranil bližnje krmišče, poleg školjke, je začel hraniti z bojliji Orient Spice. Jaz pa sem vztrajal pri svoji odločitvi, še naprej sem hranil le z bojliji Crustacean, zamenjal pa sem dip, pravzaprav sem uporabil različne variante. Na bližnje krmišče sem želel privabiti male krape, zato sem s plastenko nahranil z nekaj litri kuhane, še vroče konoplje. Tudi čez dan sem lahko dodatno hranil z bojliji in s peleti, če bo potrebno, bomo hranili še s praškasto hrano.

Prijemov ni bilo, vročina je bila neznosna in okrog podneva se je pojavila cela jata krapov nad našim krmiščem. Kot temne sence so bili videti krapi, ki so se sončili skoraj na površju vode. Prepričani smo bili, da se bodo ob najmanjši spremembi zračnega pritiska, spustili na naše krmišče. Krape je prva opazila Sidonija in takoj sem poskusil z zig rigom. Žal ni bilo uspeha. Različne dolžine sem preizkusil, različne barve pop upov, plastično koruzo in še kaj, prijema ni bilo.

Popoldan je začel proti nam pihati močan severni veter, zračni pritisk se je nekoliko dvignil, postalo je dokaj znosno. Takoj sem imel prijem na eno od palic. Kar verjeti nisem mogel in ko sem prijel palico v roke sem začutil močan odpor, takoj za tem je pa vse obstalo. Krap je našel oviro v vodi, oviro, ki je nikakor nisem našel z markerjem. Takoj sem popustil laks in upal, da bo krap sam našel pot nazaj. To se ni zgodilo in po nekaj minutah, ko sem se prepričal, da se je krap osvobodil trnka, sem potrgal sistem. Med tem časom je imel prijem tudi Marjan. Močan krap je potegnil kot za stavo, žal pa se je že po nekaj metrih snel. Kaj smo hoteli, zamenjala sva sisteme, ponovno sva nahranila z nekaj bojliji in začelo se je mučno čakanje na prijem. Sidonija je skoraj ves čas pripravljala različne sisteme z različnimi kombinacijami vab. To je njena odlika, njene kombinacije so nama večkrat prinesle uspeh. Do večera sem preizkusil skoraj vse, premetaval sem vsake pol ure. Marjan pa je vztrajal in ni premetaval po več ur. Odločeni smo bili, da s kakšno “bonus” ribo dohitimo ekipe, ki so bile v prednosti.

Vse je bilo pripravljeno   Marjan je čakal kapitalnega krapa

Čez noč se ni zgodilo nič, kot da nas krapi ne marajo. Lahko si zamišljate, kakšno je bilo naše razpoloženje, ko smo pri pregledu jutranjih rezultatov videli, da nas je večina ekip prehitela in da smo povsem na repu. Spraševali smo se, kaj delamo narobe? Kvaliteta vab ni bila nikakor vprašljiva, pravilen izbor okusov oziroma vrste bojlijev bi ne smel vplivati na krape v tolikšni meri, vsaj kakšen prijem bi imeli. Poskušali smo tudi s koruzo in ni bilo uspeha. Malenkost smo se tolažili s tem, da ekipe levo od našega mesta prav tako niso lovile. Nismo obupali, daleč od tega. Vztrajali smo pri naši taktiki in kmalu je sledil prvi prijem. Marjanu se je končno nasmehnila sreča, ulovil je krapa s težo 14,94 kg. Ni bil najtežji, bil je pa vreden več kot si lahko mislite. Kmalu za tem sem imel prijem tudi jaz in skupaj sta krapa tehtala malo manj kot 20 kilogramov. Morala se nam je dvignila, proti večeru se je začelo oblačiti in na naših krmiščih so se začeli obračati krapi. To je bil več kot dober znak.

Ponoči je pihal zelo močan veter v smeri drstišča, ki je bilo levo od naše pozicije. Močan veter je nosil po zraku vse, kar ni bilo pritrjeno ali obteženo. Okrog druge ure zjutraj je Sidonija ulovila manjšega krapa, proti jutru še enega. Marjan in jaz sva preslišala zvoke signalizatorjev, reševala naju je, reševala je našo ekipo. Pri jutranjem tehtanju smo imeli nekaj manj kot petnajst kilogramov ujetih krapov, števila se ne spomnim. Ohladilo se je za več stopinj in končno smo začeli loviti. Prijemi so se stopnjevali, res so bili krapi majhni, pomenili so pa ogromno. Na moji palici sta bila večkrat tudi po dva prijema hkrati. To je pomenilo, da je bila moja odločitev, da vztrajam pri bojlijih iz moke rakov, pravilna. Ne mislite, da je Marjan izbral napačno vrsto bojlijev. Nasprotno, Marjan je ulovil vse večje krape.

Poslabšanje vremena je prineslo uspeh   Školjka

Vzpenjali smo se po lestvici iz ure v uro. Takoj ko je bilo več prijemov, takoj je bilo tudi več trganja. Močan veter in močan tok sta ponoči naplavila na naše mesto veliko vej, štorov in ostalega lesa iz bližnjega drstišča. Nikakor mi ni šlo v glavo, kako je to mogoče, veter piha v drstišče, tok pa nosi les iz drstišča. Kmalu sem dobil odgovor od glavnega sodnika, ki nam je že prvi dan povedal veliko o Lapovcu. Kar verjeti nisem mogel, da je to res. Rekel je, da je to značilno za Lapovac. Dva dni loviš brez težav, nobenega sistema ne potrgaš, naenkrat pa se začne trganje in naenkrat je polno ovir v vodi. Pač, tako je to in nič nismo mogli spremeniti.

Še ena zanimivost, ogromne školjke so v vodi. Sidonija je dvignila živo školjko, ki jo je naplavilo na obalo. Pravi, da je tehtala več kot kilogram, po njeni presoji. So mogoče školjke vzrok za marsikatero trganje? Ne vem, zato ne morem trditi. Cel dan se je nekaj dogajalo, ulovili smo kar nekaj manjših krapov, nekaj smo jih seveda tudi izgubili. Vztrajali smo naprej, Sidonija je skrbela za sisteme, jaz sem skrbel za obe krmišči, Marjan je še naprej poskušal uloviti največjega krapa, to je bil njegov cilj.

Jutranje tehtanje nam je vlilo še dodatnih moči. Vedeli smo, da so nam prve tri ekipe pobegnile in da jih ni mogoče več ujeti. Naš cilj je bil ostati med deseterico in to nam je na koncu tudi uspelo. V nedeljo dopoldan smo bili med redkimi ekipami, ki so še imele prijeme. Do četrtega mesta nam je manjkalo vsega dvanajst kilogramov, mogoče nas do njega pripelje Marjan z velikim krapom? Žal mu ni uspelo in na koncu smo zasedli odlično 7. mesto.

Kar pozabil sem na našo ekipo, CT Rola Šport Slovenija. Marjan je lastnik trgovine Rola Šport iz Domžal, ki je uvoznik programa Prologic. Sidonija je moja žena, ljubiteljica zahtevnih kraparskih tekmovanj, sam pa sem krapar, ki sem svoje življenje namenil krapariji.

Sandi Kolar