CC Lapovac

Carp Cup Lapovac 2014

Carp Cup

Dve ribi v 96 urah

S Sidonijo sva letos že šestič sodelovala na mednarodnem tekmovanju, poimenovanem Carp Cup Lapovac. Vsega dvajset ekip se je pomerilo na 96 urni tekmi, ki je bila preizkušnja za živce in telo. V preteklih letih se je le redko zgodilo, da je bilo prijavljenih manj kot 30 ekip, prosta mesta so bila popolnjena že zgodaj spomladi. Poglavitni vzrok za majhno število sodelujočih ekip, je po besedah predsednika športnega društva kraparjev iz Našic, pomanjkanje finančnih sredstev. Je to kaj novega?

Razveljavljen žreb

Dober žreb lahko pomeni boljšo uvrstitev, vsaj praviloma je tako. Na jezeru je več tekmovalnih mest, kjer lahko dobro loviš, za dobro uvrstitev pa je potrebno še kaj več, kot le sreča pri žrebu. Vsakič sem jaz tisti, ki nama krojim usodo z izžrebanim mestom.

Mislil sem na dve številki, šest in enaindvajset. Izvlekel sem šest in že sem se veselil uspeha. Veselje ni tajalo dolgo, kajti sodnik je naredil napako pri žrebu in vse se je zgodilo znova. Pri ponovljenem žrebu sem potegnil številko 17 in takoj sem vedel, da se ne obeta nič dobrega. “Težko bo braniti zadnje mesto” sem rekel Sidoniji “mogoče bo bolje, da takoj pričneva z roštiljem?”

Prvi prijem že po kakšni uri

Že med hranjenjem se je oglasil signalizator na eni od palic in kmalu sva imela na blazini amurja težkega nekaj manj kot 9 kg. Lepotec, ki ni bil najina ciljna riba, nama je vlil več upanja za dobro nadaljevanje.  To je bilo prazno upanje, kajti po tem prijemu ni bilo videti nobene ribe več na delu jezera, kjer sva lovila. Tudi ponoči je bilo vse mirno in tiho, krapov ali amurjev ni bilo.

Kljub temu, da nisva imela rib na krmišču, sva vztrajala s hranjenjem. Če bi ne hranila dovolj, bi spustila k sosedom vse ribe, ki bi priplavale mimo najinega krmišča. Namesto krapov in amurjev so se vrstili prijemi babušk in ploščičev, tudi somičev ni manjkalo. Vsaj blazina in podmetalki nista bili preveč mokri, zato sušenje pred odhodom domov ne bo potrebno.

Končno krap v mreži

Več kot 80 ur sva bila s Sidonijo brez veljavnega ulova. Nekaj ekip, ki so lovile na delih jezera, kjer so se ribe zadrževale ves čas tekmovanja, je ulovilo že več kot 200 kg rib in za uvrstitev med prvih 10 bi potrebovala okrog 100 kg. Nisva bila na zadnjem mestu, kajti slabše se je godilo še nekaterim. Do zgodnjega jutra zadnjega dne sva bila na 17 ali 18 mestu, dobro sva se držala. Zadnja ne bova, kajti ekipa iz Srbije, je zapustila tekmovanje že v soboto popoldan.

Nisva zapuščala tekmovalnega prostora in tavala po trasi gor in dol, kot so to počeli nekateri obupani tekmovalci. Razmišljala sva le o tem, da uloviva vsaj enega krapa do konca tekme. Hrane za privabljanje krapov sva imela dovolj in nisva razmišljala o tem, da jo voziva domov. Hranila sva premišljeno, nikakor nisva želela nahraniti preveč. Preizkušala sva razne sisteme in kombinacije vab v upanju, da prevarava vsaj kakšno ribo.

Domači kraparji, katerih obiski so se kar vrstili v najinem boksu so nama zaupali, da letos krapi slabo prijemljejo in da ne vedo, kaj je temu vzrok. Nekateri pravijo, da se jemlje preveč rib, kljub režimu “ujemi in izpusti”, kar bi zlahka verjel. Predsednik ribiške družine nama je potožil, da včasih najdejo razpete ribiške mreže, ki so na okoliških vodah nekaj vsakdanjega. Verjetno bo to glavni razlog za pomanjkanje rib na vseh delih jezera.

Kakorkoli že, vztrajala in trudila sva se do konca. Zadnji večer sva nahranila z večjo količino praškaste hrane stisnjene v krogle, ki so vsebovale tudi koščke bojlijev, razna kuhana žita, pelete, brikete in tekoče dodatke. Hranjenje ni bilo preveč utrujajoče, kajti krmišče sva imela na kakšnih 110 do 120 m od brega. Kakšnih 100 krogel sem z lahkoto zmetal v vodo v kratkem času. Malo pred 19.00 uro, ko je še dovoljeno hranjenje s spod palicami, pa sem s pomočjo rakete nahranil še z nekaj koruze in koščki bojlijev. Pripravila sva “tepih” kot se spodobi, morda pa le privabi jato krapov?

Hrvaški kraparji tekmovalci sodijo v sam svetovni vrh, to je dejstvo. Tudi letos na Lapovcu ni manjkalo tekmovalcev, ki se lahko pohvalijo z odličji s svetovnih prvenstev. Ko krapi ne prijemljejo pa tudi naslov svetovnega prvaka ne pomaga veliko. Tako kot midva, so čakali na prijem.

Veter, visoke temperature in nadležni komarji pripomorejo k temu, da človek komaj čaka, da leže na ležalnik in zapre oči. Zaspal sem kot ubit, kar se le redko zgodi. Preslišal sem zvok signalizatorja in ko sem končno prišel iz šotora, je Sidonija že potegnila krapa skoraj do brega. Pomagal sem ji natakniti njena očala in kot v sanjah sem zajel krapa v mrežo podmetalko. Bravo, uspelo nama je!

Uvrstila sva se na 14. mesto

Krap, ki je tehtal nekaj preko 7 kg, je bil vreden več, kot zlato. Vsaj za naju dva, kajti vložila sva veliko naporov, da sva ga ulovila. Marsikdo bi obupal in ne bi vztrajal do konca, če bi se znašel v najinem položaju. Večkrat sva pomislila, da vse skupaj nima nobenega smisla in da je čakanje na prijem ene same ribe neumnost. Na koncu pa sva bila kljub vsemu zadovoljna, kajti vztrajala sva in najin končni cilj je bil dosežen.

Močno upam, da bodo razmere na Lapovcu naslednje leto vsaj približno takšne, kot so bile v preteklosti. Veliko dobrih kraparjev je tekmovanje končalo z minimalnim številom ulovljenih rib, kar pa ne pomeni, da ne znajo loviti. Nezadovoljstvo zaradi slabega ulova bo kmalu pozabljeno, vsaj pri nama bo tako.

Zahvala donatorjem

Brez pomoči donatorjev bi le s težavo priskrbela zadostno količino kvalitetnih vab, opreme in pribora in udeležba na mednarodnem tekmovanju Carp Cup Lapovac 2014, bi bila vprašljiva. Vsem, ki ste namenili kakršnakoli sredstva, se v imenu obeh zahvaljujem!

Sandi