Razno

Čas brez prijema

brez prijema

 

Vse sem pripravil, nahranil sem, ne preveč in ne premalo, sisteme sem preveril vsaj dvakrat, nato se je začelo čakanje. Minilo je nekaj ur, nič. Izvlekel sem sisteme, kajti nisem bil več prepričan, da je vse v redu. Morda se je zapletlo, mogoče nimam več bojlija na lasu? Marsikaj sem razmišljal, ko sem vlekel sistem proti obali. Nič, vse je v redu. Bojli bi zdržal še najmanj uro ali dve, trnek je v redu, nič ni narobe, vse štima.

Zamenjal sem predvrvico, izbral drug trnek, na las nataknil še manjši bojli, pripravil malega snežaka, pomočil v dip in nazaj v vodo. Vzel sem spod palico in vrgel na krmišče raketo ali dve hrane, saj to krape večkrat pripravi do tega, da začno pobirati vabe. Nič se ni dogajalo, krapov ni bilo videti nikjer, vse je bilo mirno, neverjetno. Mogoče bo pa ponoči bolje, sem se tolažil. Pred večerom sem zamenjal vabe na obeh palicah, nahranil sem zelo malo, saj ni bilo niti najmanjšega znaka, da bi kakšen krap priplaval na krmišče. Sedel sem pred šotorom in skuhal sem si še kavo kljub pozni uri, saj me sveže kuhana kava pomirja. Nič se ni dogajalo, vse je bilo mirno in tiho. Čez nekaj časa sem se prav počasi odpravil v šotor in si pripravil spalno vrečo. Večkrat mi je krap prijel ravno takrat, ko sem se spravljal spat. Upal sem, da bo tudi tokrat tako, vendar so bile le prazne želje. Zaspal sem in do jutra se ni zgodilo nič. Nemogoče, nekaj ni v redu, sem razmišljal, ko sem zjutraj izvlekel sisteme.

Le redko sem ostal brez prijema več kot 24 ur. Na tekmovanjih sem to doživel kar nekajkrat, tokrat pa je bilo drugače, na vodi sem bil sam. Nisem iskal vzroka v vabi, saj nisem imel soseda, ki bi imel kvalitetnejšo. Vzrok je nekje drugje, poskusil bom na različnih globinah z različnimi sistemi, sem govoril sam sebi. Premetaval sem sisteme, preizkušal sem vse, kar znam. Snežak, bojli in koruza, bojli in penica, sama koruza, tigrov orešček, mali bojli, večji bojli, pol bojlija, kombi link, d-rig, zig rig, chod rig … vse živo, bi lahko rekel. Prijemov ni in ni bilo. Minila sta že dva dni, krapa še nisem ulovil. Želel sem si vsaj en prijem, vsaj majhen krap naj najde mojo vabo, ploščič naj se poigra z bojlijem, nekaj naj se vendar zgodi! Žal se ni zgodilo nič, prav nič.

Počakal sem še en dan, mogoče se končno nekaj zgodi? Ni se zgodilo, pospravil sem in odšel sem domov. Razmišljal sem o tem, kje sem napravil napako, kaj sem delal narobe, je bila izbira lokacije napačna, je, je … ? Prišel sem do zaključka, da je to čisto normalno in da nisem naredil napake nikjer. Razlog za neuspeh je trenutno stanje na vodi.

Marsikdo od kraparjev nerad govori o svojih neuspehih, saj se večina boji, da bodo v očeh drugih izpadli, kot slabi ribiči. Prej ali slej se vsakdo znajde v podobnem položaju. V takšnih obdobjih, ko krapi ne prijemljejo, najprej razmislite o pogojih, ki so na vodi. Splošno znano je, da krapi slabše prijemljejo ob vikendih, ker je na vodi ponavadi veliko ribičev in imajo ribe hrane v izobilju. Na vodi je več hrupa, na obali so ribiči glasni, avtomobilov ne manjka, loputa se z vrati, otroško kričanje in podobno, vse to vpliva na krape. Ponavadi se umaknejo v mirne dele jezera, če pa nimajo te možnosti, pa preprosto čakajo in ne pobirajo hrane.

Soparno in  mučno vreme, pomanjkanje kisika v vodi, hitre spremembe pritiska, nenadna ohladitev, vpliv lune, prisotnost velikih roparic na krmišču … še marsikaj bi lahko naštel. Včasih se takšno stanje hitro spremeni, treba pa je vztrajati za vodo in počakati na primerne pogoje. Le redki so, ki vztrajajo pri čakanju v takšnih razmerah. Ponavadi večina obupa in se odpravi domov, brez da bi poiskali pravi vzrok za neuspeh.