Razno

Markiranje je pomembno opravilo

palice

Markiranje je eno izmed pomembnejših opravil v sodobnem krapolovu. V Sloveniji je to opravilo večini kraparjev še vedno veliko breme in nepotrebno opravilo, saj je na večini voda dovoljena uporaba čolna, ki omogoča uporabo sonarjev. Markiranje pa ima velik pomen pri tekmovalcih in pri tistih, ki se odpravijo loviti v tujino, saj lahko na dobro pregledanem terenu ujamejo kakšnega krapa več. K opremi za markiranje sodi palica, rola, marker plovec, svinec in list papirja, na katerem bomo zabeležili globino, razdaljo …

Marker palica

Na tržišču najdemo veliko modelov palic, ki so narejene namensko za markiranje, žal pa le redke ustrezajo svojemu namenu. Bolje se je odločiti za spod ali za močnejše lovne palice, saj so te dovolj močne tudi za markiranje na večjih razdaljah. Marker palica mora biti trda, imeti mora bliskovito akcijo, vrh pa prožen. Prožen vrh služi dobremu prenosu informacij o konfiguraciji in vrsti dna. Marker palica naj bi bila lahka, ker je nekaj urno markiranje zelo utrujajoče.

Rola za markiranje

Izbira pravilne role ima velik pomen. Mnogi rajši uporabljajo rolo s tako imenovanim Baitrunner-jem, zaradi enostavnega odpiranja zavore pri merjenju globine. Uporabnejše so role s sprednjo zavoro, saj so lažje, izbira modelov z velikimi glavami pa je veliko večja.

Pletenica ali laks

Kaj uporabljati za markiranje, pletenico ali laks? O tem potekajo večne razprave. Veliko znanih kraparjev, predvsem dobrih tekmovalcev trdi, da je laks bolj uporaben, kljub njegovi prožnosti in raztezanju. Še posebej takrat, ko markiramo na velikih razdaljah in uporabljamo role z velikimi glavami. Laks se lepše navija, navoji se le redko prepletajo, medtem ko je pri pletenicah to dostikrat velik problem. Velike “Long Cast” role imajo način navijanja prirejen za uporabo laksa. Pri markiranju naj bi se uporabljal tako imenovani konusni laks, ki ima označene razdalje. Na ta način preprosto izmerimo razdaljo na kateri lovimo. Pri konusnem laksu z debelino 0,23 – 0,57 mm ni potrebno uporabljati Shock leader-ja. Predvsem na velikih globinah se marker plovec večkrat zaustavi na vozlu, ki smo ga naredili pri vezanju Shock Leader-ja.
Težava pri pletenicah je v tem, da se po daljši uporabi napijejo vode, postanejo težke in navijanje na rolo ni tekoče. Zato pride večkrat do težav pri metanju markerja na velike razdalje. Tudi merjenje razdalje, na kateri lovimo, je le približno.

Marker plovec

Marker plovci so namenjeni le za merjenje točne globine. Velik pomen ima njihova oblika in njihova plovnost. Pri markiranju na velikih razdaljah se na laksu naredi velik lok, zato uporabljamo laks s čim manjšim premerom, plovec pa s čim večjo plovnostjo in dobrim vzgonom. Tanek laks se dobro napne in plovec hitreje priplava na površino. Ne kupujte cenenih plovcev, saj boste zaradi njihove slabe kvalitete kmalu prenehali z markiranjem. Oblika plovcev je pomembna pri dolgih metih, imati pa morajo tudi dober vzgon in ne smejo se napiti vode tudi po večkratni uporabi. Povprašajte tekmovalce, kateri plovci so uporabni.
Za markiranje v vodi, kjer je trava ali drugo vodno rastlinje, uporabljamo marker plovce, ki po obliki spominjajo na navadne. Velik pomen ima hiter vzgon in dobra plovnost, saj se mora plovec “prebiti” na površje mimo trave ali alg.

Marker svinec

Svinci, ki jih uporabljamo pri markiranju so posebne oblike. Narejeni so tako, da se ne zapletajo v laks in da se ne kotalijo po dnu. Njihov izgled je kakor pri navadnem Long Cast svincu, le da imajo ob strani krilca. Slednje ima velik pomen takrat, ko markiramo na previsih, ob otokih in podobnem. Navadni svinci se zakotalijo po strmini, marker svinec pa zaradi svoje oblike ostane na mestu. Vrtljivke, sponke in podobnega pri marker svincih ne uporabljamo, saj se prav zaradi njih sistem velikokrat zamota ob plovec ali ob laks.

Markiranje

Preden začnemo z markiranjem, je potrebno narediti še sistem. Na svinec pritrdimo debelejši laks, dolžine 20 do 30 cm, debeline približno 0,50 mm. Dolžino prilagodimo glede na konfiguracijo dna. Uporabimo lahko tudi debelejši laks, pomembno je, da je laks trden in se ne zamota. Če tega nimamo, lahko uporabimo tudi “tubo”, skozi katero napeljemo laks. Na laks zavežemo vodilni obroček, ki ga dobimo v kompletu zraven marker plovca. Čez ta vodilni obroček napeljemo osnovni laks in ga pritrdimo na marker plovec. Uporabimo lahko tudi vrtljivke z večjim ušesom.

Na palici izmerimo razdaljo 1 m od nosilca role, ki jo označimo s flomastrom ali z lepilnim trakom. Za čim bolj točno markiranje lahko naredimo oznake tudi na vsakih 10 cm. Če se vam zdi 1 m preveč, lahko označite tudi na 1/2 m. Na obali si označite točko, od koder boste markirali, saj je to pomembno pri določanju razdalje, na kateri boste lovili. Na list papirja si narišite skico lovnega mesta, kamor boste vpisovali podatke o globini, razdalji, strukturi dna itd. Ne pozabite označiti tudi točk, ki vam bodo ponoči služile za orientacijo. Npr. drevo na nasprotni obali, vrh hriba, hišo, steber, skupino dreves in podobno.

Ko vržete marker v vodo in se svinec potopi na dno, najprej s počasnim navijanjem napnite laks. Navijajte tako dolgo, da boste začutili rahel upor na drugi strani. Pri tem bo plovec zdrsel do svinca in bo tam tudi ostal. Odprite zavoro ali baitrunner in povlecite laks do točke, ki ste si jo označili na palici. To počnite počasi in z občutkom. Ko boste gledali laks v vodi, boste videli, kako se ta pomika proti svincu. Če je laks pri miru, je nekaj narobe s sistemom in plovec se ne pomika proti površini. Takrat izvlecite sistem in poglejte, kaj se je zgodilo. Z vlečenjem laksa iz role nadaljujte tako dolgo, da se bo plovec prikazal na površini. Če ste ves čas šteli, boste določili globino s preprostim računom.

Zaprite zavoro in navijajte laks tako dolgo, da boste začutili rahel pritisk, kar pomeni, da je plovec pri svincu. Laks je napet in lahko začnete z vlečenjem svinca proti obali. Ne navijajte, le dvigujte palico tako dolgo, da bo navpično nad vami. Nato palico spustite in pri tem navijajte. Čez čas boste zopet začutili rahel pritisk, plovec je pri svincu. Ponovno počasi dvigujte palico v navpičen položaj. Svinec boste vlekli po dnu in na palici boste začutili tresljaje, zatikanje itd. Na ta način odkrivate, kakšno je dno. Ponavljajte to tako dolgo, da privlečete svinec do obale. Ne pozabite vpisovati podatkov, saj boste na koncu markiranja vse pozabili.

Ko ste izvlekli sistem ga ponovno vržite na drugo mesto. Navijte, odprite zavoro, laks vlecite do točke na palici, počasi z občutkom. Spremljajte, kaj se dogaja v vodi. Ko bo plovec na površini zapišite globino, razdaljo itd. Čez nekaj časa boste spoznali kakšno je dno, kakšna je globina, kakšne ovire so v vodi, kje je mulj, kamenje itd. Na ta način boste izbrali primeren prostor, kjer boste pripravili krmišče. Ko končate s pregledovanjem dna in globine, vrzite sistem z markerjem na to točko, odprite rolo in plovec bo priplaval na površino. Zaprite rolo, rahlo navijajte tako dolgo, da se bo plovec postavil pokonci. Palico položite na ustrezno mesto, travo, štor ali kamor koli drugam in odprite zavoro.

Ko boste končali s hranjenjem, ko boste vrgli sisteme na ali ob krmišče vam predlagam, da marker potopite na dno. Predvsem zaradi tega, ker ulovljeni krap vedno najde marker in zaradi tega lahko tudi izgubite ribo svojega življenja.

Nikar ne določite le približne globine, takšno delo nima nobenega smisla. Če boste lovili “na pamet”, boste zagotovo ujeli manj krapov, manjše krape ali pa nič krapov. Markiranje je zelo pomemben del sodobnega krapolova, še posebej takrat, ko se odločite postati tekmovalec. Pa tudi pri “navadnem” krapolovu ne bo nikakor odveč pripraviti krmišče na mestu, ki ste ga dodobra spoznali s pomočjo markerja.