Reportaže

Vrbina v avgustu

Vrbina je voda, kjer lahko tudi v poletnih mesecih, nemoteno loviš. Povsod drugod naletiš na množice turitičnih ribičev, sprehajalcev, kopalcev,  čolnov in ostalega, kar ti zagreni ribolov, zato sva s Sidonijo izbrala Vrbino. Preživeti 72 ur na skoraj divjem jezeru je nekaj, kar je težko opisati z besedami. Vrbina ni voda, kjer bi lovil na desetine vloženih krapov, na Vrbini loviš “vrbinske krape”. Krapi so bili vloženi že pred leti in zahvaljujoč režimu “ujemi in izpusti”, so zrastli v prave lepotce. Domači kraparji skrbijo, da se s krapi ravna humano in spoštljivo, kar oba s Sidonijo zelo ceniva.

P1050188

V četrtek dopoldan sva prispela na Vrbino in počasi postavila tabor na lovnem mestu, kjer sem že nekajkrat lovil. Predvsem zato, ker sta se nama naslednji dan pridružila še Boris in Zdravko, ki sta lovila v najini bližini.  Tudi tokrat ni šlo brez tega, da bi ne tekmovali med seboj. Ne zares, samo za popestritev ribolova je šlo.  Šteli so le krapi, pa še to je bila ocena teže “na oko”. Nismo imeli veliko dela, kajti krapi niso prijemali. Nizek vodostaj, topla voda in množica požrešnih amurjev so pripomogli k temu, da smo ulovili le vsak po enega krapa. Njhova teža ni presegla 10 kilogramov, zato jih nismo tehtali ali jih še dodatno obremenjevali s slikanjem.

P1050176

Z nama je bila tudi Keewa, ki je na Vrbini dobesedno uživala. Toliko novega je spoznala, da prvi in drugi dan skoraj ni zatisnila očesa. Takoj se je spoprijateljila tudi z najinima kolegoma, ki sta tako kot midva, velika ljubitelja psov. Navdušeni smo bili nad njeno igrivostjo, predvsem pa nad njenim navdušenjem, ko je kdo izmed nas ulovil ribo. Kdaj drugič bom napisal kaj več o tem, tokrat bom napisal še nekaj besed o amurjih.

Sidonija do sedaj ni ulovila veliko amurjev, predvsem pa ne velikih amurjev in zato sva se že doma odločila, da bo amur njena “ciljna” riba. Prvi dan sva nahranila z nekaj litri koruze in kmalu so priplavali na krmišče amurji. Prvi prijem je sledil že po nekaj urah najinega bivanja na Vrbini, manjši amur se je zlahka vdal. Pri tem mislim na to, da sva ga hitro zajela v podmetalko in brez težav spustila nazaj v vodo.  Kar nekaj časa je preteklo do naslednjega prijema, tokrat pa je amur pokazal svojo borbenost. Po grobi oceni, je tehtal med 12 in 13 kilogrami. Sprva sva pomislila na manjšega krapa, kajti vlekel je levo in desno in nikakor ni priplaval na površino vode.  Po nekaj minutah sem ga le zajel v podmetalko in samo malo je manjkalo, da je ni polomil in potrgal mreže. Vselej me je strah, da se bo riba poškodovala v boju za svobodo, zato jo previdno pokrijem z blazino, osvobodim trnka in kar se da hitro vrnem nazaj v vodo.

Skupaj sva ulovila kakšnih 15 amurjev, čeprav se nisva pretirano trudila s pripravo krmišč za to vrsto rib. Po nekaj litrih koruze sva hranila le še z bojliji v želji, da uspeva uloviti vsaj še kakšnega izmed “vrbinskih krapov”.