Reportaže

Za začetek na Slivniško jezero

slivniško jezero rd voglajna

Slivniško jezero

Za otvoritev sezone 2014 sem izbral Slivniško jezero, domačo vodo, ki je meni skoraj popolna neznanka. Na Slivniškem sem lovil samo nekajkrat v življenju, tako pač je naneslo. Morda bom letos preživel na jezeru več dni, le kdo bi to vedel?

Lovil sem na tekmovalni trasi, kjer je nočna cona, čeprav naj bi bila večina krapov v tem letnem času v plitki vodi pred drstiščem. Ko sem pomislil na veliko število malih, vloženih krapov, ki bodo napadli moje krmišče kot piranje, nisem veliko razmišljal. Odločil sem se za traso, kamor tudi najbolj sodim, kot zagrižen tekmovalec. Vsak moj ribolov je ena sama tekma, tokrat sem tekmoval sam s sabo, ker prvi in drugi dan ni bilo na jezeru žive duše. Lahko bi rekel, da so bili vsi krapi na mojem krmišču, ker sem imel izredno veliko število prijemov že prvi dan.

Ne bom pisal o vabah, ki sem jih uporabljal in o sistemih na katere sem imel največ prijemov. Več bom napisal o hranjenju samem, oziroma o sami taktiki hranjenja. Moj cilj je bil uloviti kar se da veliko število krapov, teža posameznih mi ni bila pomembna.

Krap luskinar z oznako

Markiral nisem, ker nisem čutil nobene potrebe po tem. Globino vode poznam, saj sem bil kot sodnik prisoten na večih pokalnih in ligaških tekmah na tem jezeru. Zaradi prepovedi uporabe shock leaderja in posledično nujne uporabe debelejšega laksa, sem lovil na razdalji približno 80 m od brega, kjer naj bi potekala stara struga in kjer naj bi bilo tudi nekaj vodnih ovir. Kjer so ovire (beri veje, štori, potrgan laks …) so tudi krapi. Najprej sem nahranil z vsega nekaj raketami narezanih bojlijev in nekaj malega peleti. Prvi prijem je sledil že po nekaj minutah. Svinger se je pomaknil navzgor samo za kakšen centimeter, sledil je kratek pisk. Najprej sem pomislil, da je kriv močan veter, pri drugem pisku pa sem le prijel palico in  takoj sem začutil rahel upor. Krap je potegnil zelo nežno, je bila vzrok hladna voda? Prvi ulovljeni krap je tehtal natančno 7700 g in na hrbtni plavuti, je imel oznako 0103, RD Voglajna. Lep začetek, sem pomislil, ko sem krapa slikal na blazini. Slikal sem njegovo oznako, ki služi spremljanju rasti in napredka nekaterih krapov. Ko sem poslal MMS gospodarju RD Voglajna sem se vprašal, kakšen smisel pa imajo te oznake in koliko je članov in turističnih ribičev, ki pošiljajo obvestila o ulovljenih krapih in ki upoštevajo omejitev teže?

oznaka 0103
krap luskinar

 

 

 

 

 

 

 

 

Med tem, ko sem postavljal in urejal tabor, sem skuhal približno dva litra konoplje in jo še vročo plasiral na krmišče. Nikoli ne pretiravam s konopljo, tokrat pa sem pretiraval, glede na izredno majhno količino bojlijev, porabljenih pri prvem hranjenju. Smešno, kaj ne?

Prvi dan sem ulovil še nekaj krapov, ki pa jih nisem tehtal. Samo približno sem ocenil njihovo težo, tako na oko. Noben od njih ni presegel 9 kg in ni ga bilo krapa, ki bi bil lažji od 3 kg. Vesel kot radio, sem pred nočjo nahranil krape še z nekaj narezanimi bojliji in ker je bilo precej hladno, sem se kmalu zavlekel v toplo spalno vrečo.

Nespečnost me muči že nekaj let in ko sem stiskal oči in štel ovčice, sem razmišljal o ligaški tekmi, ki bo kmalu na sporedu. Ne bom tekmoval, ponovno bom v nehvaležni vlogi delegata in ponovno bom lahko spremljal tekmovalce, ki se bodo borili za naslov državnega prvaka RZS v LKO. Nabriti so tile tekmovalci …. kratek pisk enega od piskačev, je prekinil štetje ovčic in misli so bile nemudoma preusmerjene drugam. Kaj pa, če ulovim katerega od “ta velikih”, sem pomislil in že po nekaj trenutkih sem se pogreznil v spanec, rahel, kot vedno. Do jutra sem moral dvakrat zapustiti toplo ležišče. Ulovil sem dva majhna krapa in ker temperatura ni bila človeku prijazna, sem palici prislonil na šotor. Mi je treba tega, sem se spraševal, ko sem buljil v temo s cigareto v roki in štrikano kapo na glavi .

Takoj po svitu sem najprej vrgel na krmišče dve mali raketi narezanih bojlijev, skuhal sem dobro kavo in šele nato sem vrgel v vodo oba sistema z bojliji od prejšnjega dne. Brez stringerja, brez komprese, brez dipa. Kakšne pol ure se ni zgodilo nič in začel sem dvomiti v mojo taktiko. »Mogoče bi pa le nahranil, kot se spodobi?« mi je šlo po glavi in na ogenj sem pristavil posodo s kakšnimi petimi kilogrami namočene koruze. Med tem se je zgodil prvi prijem. Majhen krap je bil kmalu na prostosti, sistem s starim bojlijem pa nazaj v vodi. Tudi na drugo palico sem imel prijem čez kakšno minuto, nič strašnega, majhen »vloženec« me je zmotil pri zajtrku. Kmalu pa je sledil še prijem najtežjega krapa ulovljenega v treh dneh. Luskinar s težo okrog 12 kg. Lepa riba brez napake, zadovoljen sem bil.

Namesto z bojliji, sem nahranil krape s sveže kuhano koruzo brez vsakih dodatkov. Pričakoval sem majhne krape in to se je zares zgodilo. Prijemi so se vrstili drug za drugim, noben od krapov pa ni tehtal več kot 3 kg. V dveh urah sem jih naštel 35, nobenega nisem izgubil, vsi so bili zajeti v podmetalko, odpeti na blazini in vrnjeni nazaj v vodo. Zakaj česa podobnega ne doživim na tekmi?

Veter ni pojenjal, kar je značilno za Slivniško jezero, prijemi pa so. Saj ni čudno, le kdo bi zadržal krape na krmišču brez hranjenja? Malo sem si spočil, čez nekaj časa pa mi je postalo dolgčas. Koruza je ostala v vedru, hranil sem samo še z bojliji. Vrgel sem kakšnih pet raket in  krapi so znova prijemati, kot za stavo. Vsakih nekaj minut sem drilal, odpenjal krape in jih vračal v vodo, občasno sem zamenjal vabo … veter je pihal, krapi so prijemali, vsega sem bil že naveličan. Oba sistema sem potegnil ven, palici sem prislonil na šotor in šel sem na sprehod do pomola. Ura je bila približno 15.00, ker je bil promet na cesti kar močno povečan. Nikjer ni bilo nobenega ribiča, da bi se z njim pogovoril o vremenu, krizi v državi, bližajočih praznikih, stanju na borzi in še čem, na tem delu jezera sem bil sam.

Malo kasneje sem navezal večji trnek in na las sem nataknil dva velika bojlija. Sistem sem vrgel proč od krmišča, ker sem imel občutek, da tam ne bo prijema. Z drugo palico pa sem vrgel sistem samo nekaj metrov od brega. »To bo to« sem pomislil in si končno pripravil nekaj za pod zob. Voda v posodi še ni zavrela, ko sem že imel prijem na veliko vabo. Takoj sem začutil, da je na trnku ploščič. Pravilno zapet za spodnjo ustnico, je visel na trnku, lump požrešni. Vabo sem vrgel nazaj v vodo, še prej pa sem izpustil ploščiča.  »Ko bi vsaj som sedel na krmišče« mi je rojilo po glavi »verjetno bi malčki odplavali drugam?«

Kmalu je prišla Sidonija in kot se spodobi za poročenega moškega, sem ji podrobno poročal o dogodkih preko dne. Red je red in tega se držim pa si mislite, kar si hočete. Preoblekel sem se, palice in vrednejši pribor sem pospravil v avto in odpeljala sva se na redni Zbor ribičev v Gorico pri Slivnici. Vsaj za nekaj časa sem v družbi ostalih ribičev pozabil na prijeme krapov.

Noč je bila še bolj hladna, kot prejšnja, zunaj je pošteno zmrzovalo. Še pred polnočjo sem imel dva prijema manjših krapov, nato sta ostali palici prislonjeni na šotor. Ne spomnim se, verjetno pa sem se vprašal »Za koga že?« Zgodaj zjutraj so prišli na sosednji prostor trije ribiči, pri »češnji« pa so lovili že od prejšnjega popoldneva “kraparji” domačini, ki so skoraj celo noč trenirali glasilke, njihovi obiskovalci pa so testirali cesto in vzdržljivost avtomobilov. Po zvokih in krikih sodeč, so uspešno opravili test.

Otoplitev in brezvetrje sta botrovala slabi odzivnosti krapov in preko celega dne sem ulovil samo nekaj krapov. Vsaj dolgčas mi ni bilo več, kajti moji sosedje so bili prijazni in pripravljeni na pogovore o krapolovu. Tudi nekaj prijateljev me je obiskalo, dan je minil, kot bi pihnil. Pred nočjo sem nahranil samo s kobro, kakšna dva kilograma bojlijev sem zmetal v vodo. Upal sem, da bom ponoči ulovil kakšnega večjega krapa, žal pa so bile to le pobožne želje. Ulovil sem še nekaj manjših rib, nobena pa ni tehtala več kot pet kilogramov.

Uspešen ribolov?

Kaj naj napišem za konec? Lovil sem dobro, proti vsem pričakovanjem in ob tem sem izgubil kakšen kilogram. Razen dveh krapov, ki sta se odpela v travi, sem vse zajel v podmetalko in jih varno vrnil nazaj v vodo. Porabil sem vsega nekaj malega bojlijev in zanemarljivo količino peletov ter koruze, ulovil pa sem skupaj več kot 150 krapov. Nikar si ne želite takšnega ribolova. Veliko lepše je čakati na prijem velikega krapa in imeti prijem ali dva v tednu dni.

Sandi